Slovenska varčevalna košarica 2002

V borzno posredniški hiši Medvešek Pušnik d.d. smo v začetku leta 2002 predstavili projekt Slovenska varčevalna košarica, projekt spodbujanja varčevanja v obliki vrednostnih papirjev, ki je v širši javnosti naletel na velik odziv in odobravanje. V nadaljevanju predstavljamo začetke akcije, njeno idejno zasnovo in namen ter dosežene rezultate.

Pogled nazaj

Zasnova in namen projekta Slovenska varčevalna košarica

Varčevanje v depozitih je bilo za Slovence dolga leta priljubljena oblika varčevanja, pa naj je šlo za tolarske ali devizne vloge. Konec leta 2001 je bilo po podatkih Banke Slovenije v poslovnih bankah za 1.783 milijard SIT tolarskih vlog (od tega 1.262 milijard SIT vezanih vlog) in 923 milijard SIT vlog v tuji valuti. Toda trend upadanja obrestnih mer na depozite v bankah, napovedana obdavčitev obresti iz tega naslova, deloma pa tudi naraščajoče zavedanje javnosti, da jamstvo za bančne vloge še nekaj časa ni več neomejeno, so bili ključni dejavniki, ki so imetnike depozitov napotili k iskanju donosnejših možnosti obračanja svojih prihrankov.

Ob tolikšni masi prostih sredstev na eni strani in upoštevaje temeljno podcenjenost številnih delnic na Ljubljanski borzi na drugi strani - predvsem "blue-chipov", kar je vlagateljem ponujalo možnost hitrega povečanja vrednosti začetnega vložka ob zmernem tveganju - bi pričakovali, da bo to iskanje hitro končano. Toda, glede na to, da so bile delnice najboljših slovenskih podjetij podcenjene že nekaj let, ne da bi ta podcenjenost sama po sebi sprožila premike kapitala, smo se v borzno posredniški hiši Medvešek Pušnik d.d. odločili, da imetnikom depozitov pri iskanju novih naložbenih priložnosti ponudimo svoje znanje in desetletne izkušnje na trgu vrednostnih papirjev. Rezultat je bila informativna akcija, ki smo jo poimenovali Slovenska varčevalna košarica.

NAMEN AKCIJE JE BIL DVOJNI: PREDSTAVITEV BISTVA DELOVANJA SEKUNDARNEGA TRGA KAPITALA IN SAMEGA POSTOPKA NAKUPA/PRODAJE VREDNOSTNIH PAPIRJEV

Akcija je temeljila na predpostavki, da je znanje povprečnega državljana o borzi in vrednostnih papirjih omejeno, to je, da večina varčevalcev o trgu vrednostnih papirjev ve zelo malo ali skoraj nič. Kar je novo, pa pri ljudeh praviloma zbuja nezaupanje, zato smo tekom trajanja akcije:

• na kratko predstavili bistvo trgovanja z vrednostnimi papirji in nadzorne institucije, ki bdijo nad njim,
• predstavili postopek nakupa in prodaje vrednostnih papirjev in
• odprli brezplačno telefonsko številko, na kateri so bili strokovnjaki naše hiše dosegljivi za morebitna nadaljnja vprašanja.

Predstavitev najboljših naložbenih priložnosti

Slovenska varčevalna košarica je bila v osnovi zastavljena kot projekt spodbujanja varčevanja v obliki vrednostnih papirjev, zato smo vrednostne papirje, za katere smo ocenili, da so temeljno podcenjeni in zato privlačna naložba, malim vlagateljem tudi podrobno predstavili. V prvotni naložbeni predlog Slovenske varčevalne košarice smo uvrstili delnice podjetij Kolinska d.d. (KOLR), Lek d.d. (LEKA), Poslovni sistem Mercator d.d. (MELR), Merkur Kranj d.d. (MER), Terme Čatež d.d. (TCRG), Terme 3000 d.d. (takrat imenovane še Zdravilišče Moravske toplice; ZMTG), Žito d.d. (ZTOG), Živila Kranj d.d. (ZKNG), Krka d.d. (KRKG), Gorenje d.d. (GRVG) in Prevent d.d. (PSGG) ter delnico takrat še PID-a Triglav Steber I (TG1N).

Rezultati akcije

V Sloveniji tečaji delnic nekaterih najuspešnejših podjetij iz borzne kotacije dolga leta niso sledili rezultatom poslovanja, zato je razlika med njihovo tržno in pravo, to je notranjo vrednostjo, rasla. Rast, ki smo ji priča v zadnjih mesecih, je mnoge presenetila, ni pa bi bila nepričakovana. Upravičujejo jo dobri poslovni rezultati podjetij in njihova temeljna podcenjenost, ki je varčevanje v delnicah - v primerjavi z vse manj donosnim varčevanjem v obliki depozitov - naredila zelo privlačno.

Indeks SBI20 je tako med 3.1. 2002 in 30.9.2002 zrasel za 54,7%, pri čemer je bila, kot je razvidno iz Grafikona 1, večina rasti realizirana v drugi in tretji četrtini leta 2002. To seveda pomeni, da so se v povprečju bistveno podražile tudi delnice podjetij, ki ta indeks sestavljajo, med drugim tudi delnice, ki smo jih za nakup priporočali v okviru Slovenske varčevalne košarice.

Kot je razvidno iz Tabele 1 in Grafikona 2, so vlagatelji, ki so upoštevali naša priporočila, in nakup priporočenih delnic realizirali 3.1.2002 po enotnem tečaju tistega dne, do 30.9.2002 vrednost začetnega vložka povečali od 30% (če upoštevamo samo tržne vrednostne papirje) do 106%, v povprečju (v kolikor so se držali predlagane strukture portfelja) pa kar za 67%, kar je neprimerno več, kot bi v istem obdobju zaslužili na bančne vloge (tudi ob ustreznem upoštevanju razlike v tveganosti obeh oblik naložb) ali z naložbo v najbolj donosni vzajemni sklad tega obdobja (Galileo), pa tudi več, kot je znašala odstotna sprememba indeksa SBI20 (Glej Grafikon 3). Slednji je med 3.1.2002 in 30.9.2002 zrasel za 54,7%. Največjo donosnost je bilo mogoče realizirati z delnicama podjetij Lek d.d. (LEKA) in Gorenje d.d., ki sta se v tem obdobju podražili za 106% oz. 102%, krepko pa so se podražile tudi delnice podjetij Žito d.d.(92%), Kolinska d.d. (79%), Terme 3000 d.d. (64%), Poslovni sistem Mercator d.d. (54%), Merkur Kranj d.d. (53%), Krka d.d. (51%), Živila Kranj d.d. (41%) in Terme Čatež d.d. (30%). Krepko je na vrednosti pridobila tudi delnica ID-a Triglav Steber I, katere tečaj je narasel kar za 85%.